Veliko se govori o zunanjih in notranjih zajedavcih, ki lahko prizadenejo naše pse in celo nas, kot so bolhe, klopi ali trakulje. Pri zdravem psu ti zajedavci morda ne povzročajo hujših zapletov, so pa vedno nadloga, ki se poleg psa lahko razširi, kot pravimo, na vse družinske člane, tudi na ljudi. Zato je vse pogosteje skrb skrbnikov, da skupaj z veterinarjem pripravijo redni načrt razglistenj.
Vendar obstaja vrsta parazita, o kateri se še vedno malo govori, čeprav je vedno bolj prisotna. To so pljučne gliste, ki lahko sprožijo resne zaplete, celo smrtne. Zaradi njegovih lastnosti in možnih tveganj je priporočljivo, da jih vedno upoštevamo, ko se odločamo o rednem razglistenju naše živali. V naslednjem članku na naši strani govorimo o pljučni glisti pri psih, kako se prenaša, kako jo lahko veterinar diagnosticira in predvsem kaj je najboljši način za preprečevanje prenosa in zdravljenje okuženih psov.
Kaj so pasje pljučne gliste?
Ko gremo naprej, je običajno, da psa razglistimo proti zunanjim ali notranjim zajedavcem. Slednje so navadno tiste, ki jih v javnosti imenujemo gliste ali gliste, ki okužijo prebavila ali srce. Toda med notranjimi zajedavci moramo upoštevati tudi obstoj tako imenovanih pljučnih črvov. Kot pove že njihovo ime, so paraziti, ki jih najdemo v pljučih, pa tudi v srcu in povzročajo različne klinične znake, ki so lahko resni in celo smrtni.
Ta vrsta parazita velja za se širi Gre za bolezni, ki so opredeljene kot nastajajoče, saj spremembe podnebja in ekosistemov ter povečanje v gibanjih po vsem svetu spodbujajo pogoje za preživetje in širjenje teh parazitov.
Pasje pljučne gliste: Angiostrongylus vasorum
Vrsta, ki jo običajno odkrijejo pri psih, okuženih s pljučnimi črvi, dobi znanstveno ime Angiostrongylus vasorum. V javnosti je znana kot francoska srčna glista. To so majhni črvi ogorčice, katerih odrasle oblike sposobne živeti v krvnih žilah v pljučih in tudi na desni strani srca. Ta mesta dosežejo iz prebavnega sistema, ko pes zaužije njihove ličinke, ki so podvržene različnim spremembam v njihovem telesu. Poleg tega je treba upoštevati, da lahko te ličinke prodrejo skozi stene pljuč. Tako jih pes s kašljanjem izloči iz dihal. Na ta način pridejo do ust, kjer jih pogoltnejo, preidejo v prebavni sistem in se izločijo z blatom, v katerem preživijo nekaj dni. Prizadeti psi lahko na ta način občasno izločajo ličinke več let.
Prenos pljučnih črvov pri psih
Primeri Angiostrongylus vasorum, najdeni v okolju okužene polže in polže V njih ličinke dozorijo do kužnega. Če pes poje polža ali polža ali zaužije ličinke, ki jih pustijo za seboj v sluzasti sledi, se okuži s pljučno glisto in, kot smo videli, na koncu izloči ličinke v okolje, s čimer se sklene krog prenosa parazit, ki zato zahteva obstoj vmesnih gostiteljev.
Žabe so lahko tudi prenašalci parazita, ki je sposoben preživeti tako na kopnem kot v vodi. Poleg tega lisice delujejo kot rezervoarji.
Kateri psi imajo pljučne črve?
Glede na obliko okužbe je vsak pes, ne glede na pasmo ali starost, v nevarnosti, da zboli za to vrsto okužba paraziti. A logično bo ta večji, če ima žival stik s polži in polži ali je še mlada, saj velja, da imajo osebki stari manj kot 18 mesecev več možnosti, da jih prizadenejo pljučni črvi. Morda zato, ker so ponavadi bolj radovedni, zato pogosteje pridejo v stik z ličinkami med svojimi dejavnostmi raziskovanja okolja in ker je njihov imunski sistem morda še v procesu zorenja.
Simptomi pljučnih črvov pri psih
Klinični znaki, ki jih lahko sprožijo pljučne gliste, ko okužijo psa, so precej nespecifični. To pomeni, da so lahko združljive z različnimi boleznimi, kar pomeni, da je diagnoza lahko odložena. Tudi resnost klinične slike je zelo različna. Tako so nekateri primerki asimptomatski, drugi pa nenadoma poginejo. V vsakem primeru mora psa, ki kaže simptome, kot so naslednji, pregledati veterinar:
- Kašelj.
- Težave z dihanjem, pljučnica in celo cianoza, ki jo zaznamo kot modrikasto obarvanje sluznice.
- Srčno popuščanje in tahikardija, tj. hitro bitje srca.
- Nestrpnost do vadbe, boste morda opazili, da se pes manj giblje ali postane bolj utrujen.
- Težave s strjevanjem krvi, ki se bodo kazale s pojavom krvavitev, petehij, ekhimoz, hematomov itd.
- Spremembe na nevrološki ravni, konvulzije, nenormalne drže itd.
- Prebavne motnje kot je anoreksija, tj. pes preneha jesti, slabost, bruhanje, driska ali izguba teže.
- Splošno nelagodje.
Diagnoza pljučnih črvov pri psih
Vaš veterinar lahko potrdi prisotnost pljučnih črvov z različnimi testi, vendar ne pozabite, da diagnoza ni vedno enostavna. avskultacija pljuč je lahko normalna, vendar je mogoče odkriti nenormalnosti, ki so združljive s tem parazitom, z rentgenskim slikanjem prsnega koša, ehokardiografija, MRI ali računalniška tomografija Prav tako je mogoče opaziti spremembe v krvnih preiskavah, kot je anemija, povečanje števila eozinofilcev ali zmanjšanje števila trombocitov. Poleg tega je mogoče parazita neposredno videti v blatu, v cerebrospinalni tekočini ali v tekočini iz bronhoalveolarnega izpiranja.
Težava je v tem, da so številne opažene spremembe lahko posledica drugih bolezni, kar prispeva k težavam, ki jih včasih predstavlja diagnoza.
Zdravljenje pljučnih glist pri psih
Zdravljenje proti tem parazitom vključuje uporabo anthelmintika za njihovo odpravo. Več jih je, med katerimi lahko veterinar izbere glede na to, kaj se mu zdi najbolj primerno za posameznega psa. Toda poleg odprave pljučnih glist je treba predpisati tudi potrebne ukrepe oziroma zdravila za obvladovanje prisotnih kliničnih znakov. Zato se bo zdravljenje razlikovalo glede na simptome in resnost posamezne živali.
Potrebna je na primer hospitalizacija, zdravljenje s kisikom, transfuzije krvi, bronhodilatatorji, diuretiki, kortikosteroidi itd., kar je odgovor na kompleksnost zdravljenja, ki ga je treba izvesti, in resnost škode, ki jo povzroči lahko povzroči pljučne črve pri psih. Poleg tega je treba upoštevati, da lahko smrt parazitov povzroči neželene reakcije v telesu.
Nazadnje spremljanje psa vključuje preverjanja, da ugotovimo, ali je brez parazitov ali je še prenašalec in, torej rezervoar. Na območjih, kjer je Angiostrongylus vasorum zelo razširjen, je treba pse večkrat na leto pregledati glede prisotnosti tega črva.
Prognoza pljučne gliste pri psih
Dober del osebkov, prizadetih z Angiostrongylus vasorum, si lahko opomore, čeprav bo to zelo odvisno od resnosti povzročene škode s strani parazita. Vpliva tudi hitrost, s katero se odpravite k veterinarju in posledično začnete zdravljenje. Na žalost je treba upoštevati, da nekateri psi poginejo, zlasti zaradi hudih respiratornih zapletov ali krvavitev. Skratka, splača se posvetiti preventivi.
Preprečevanje pljučnih črvov pri psih
Glede na resnost kliničnih znakov, ki jih ti paraziti lahko sprožijo, težave pri njihovi diagnostiki in zdravljenju ter njihovo vedno večje širjenje, je najboljši ukrep proti tej vrsti infestacije preventiva. Tako je redno razglistenje našega psa po priporočilih veterinarja in uporaba pripravka, ki deluje proti pljučnim glistam, najboljši način za zaščito zdravja psa in nasploh, da celotne družine. Trenutno obstaja veliko antiparazitskih izdelkov, ki jih lahko uporabljamo. Če pa iščemo učinkovito metodo proti zunanjim in notranjim zajedavcem z enim samim izdelkom, je najprimernejša dvakratna mesečna razglistitev. Sestoji iz tega, da psu damo eno tableto na mesec, ki ga bo zaščitila pred najpogostejšimi zajedavci te vrste, med katere sodi tudi že omenjena pljučna glista. Ta izdelek je na veterinarski recept. Zato pojdite v kliniko, ki ji zaupate, prosite za najbolj popolno dvojno razglistitev in razglistite svojega ljubljenčka.
Poleg tega je priporočljivo vzpostaviti potrebne ukrepe za preprečevanje dostopa psa do polžev in polžev, kot je na primer, da ga peljete na sprehod na povodcu in ohranite njegovo okolje brez iztrebkov, ki bi lahko vsebovali Ličinke Angiostrongylus vasorum
Če želite izvedeti, kateri so najpogostejši zajedavci na območju vašega bivanja, vam svetujemo, da si ogledate zemljevid razširjenosti kampanje Razglistite svojega ljubljenčka.
