vnetje kostnega in njenega mozga je znano kot osteomielitis. Različni vzroki lahko povzročijo, da bakterije ali glivice dosežejo kosti vašega psa in sprožijo proces, bodisi zaradi okužb v telesu, ki pridejo do kosti skozi kri, bodisi zaradi zunanjih mikroorganizmov, ki pridejo skozi kontaminacijo, travmo ali rane. V vsakem primeru gre za nadležno in bolečo bolezen za vašega psa, katere zdravljenje običajno traja več tednov ali celo mesecev, odvisno od vrste osteomielitisa in njegove resnosti.
dolge kosti so tiste, ki so običajno prizadete, kot so stegnenica, nadlahtnica, golenica in ulna. Lahko se pojavi tudi v hrbtenici ali povzroči zobni osteomielitis V tem članku na našem spletnem mestu bomo razpravljali o osteomielitisu pri psih, simptomi, diagnoza in zdravljenje.
Kaj je osteomielitis pri psih?
To je vnetna bolezen kosti in kostnega mozga infekcijskega izvora, ki povzroča progresivno uničenje kostnega tkiva zaradi prihoda predvsem bakterij na teh območjih, ki sprožijo vnetni proces
Kljub dejstvu, da je sama kost odporna na okužbe, ta bolezen povzroča okvare v oskrbi s krvjo zaradi encimov, ki sproščajo mikroorganizme, ki sprožijo ishemijo in nekrozo kosti, kar spodbuja zbiranje mikroorganizmov in razvoj bolezen. V glavnem njen izvor je bakterijski, bakterije pa lahko pridejo med drugim zaradi ugrizov, ran ali zlomov. Lahko ga povzroči tudi glivična okužba, vendar se običajno pojavi kot posledica generaliziranega glivičnega obolenja.
Vzroki za osteomielitis pri psih
Kot smo že omenili, je v večini primerov pasji osteomielitis bakterijskega izvora. Glede na pogostost so v proces vključene bakterije:
- Pogosti mikroorganizmi: Staphylococcus aureus, odgovoren za več kot 50 % primerov osteomielitisa pri psih.
- Manj pogosti mikroorganizmi: Streptococcus app., Enterococcus spp., Pseudomonas spp., Enterobacter spp., Proteus spp., Escherichia coli in Serratia spp.
- Redki mikroorganizmi: Mycobacterium tuberculosis, Mycobacterium avium complex mycobacteria candida spp., Mycoplasma spp., Brucella spp., Salmonella spp. in Actinomyces.
Primeri, ki jih povzročajo glive, se pojavljajo veliko manj pogosto in so posledica sistemskih glivičnih obolenj, kot so aspergiloza, blastomikoza ali kriptokokoza.
Vstopna pot okužbe
Osteomielitis pri psih običajno povzročijo zunanji vzroki (več kot 70 % primerov), ne pa prenos s krvjo, to pogostejši pri mladičih. Na ta način so lahko glede na prihod mikroorganizma do prizadete kosti štiri vrste vstopnih poti:
- Hematogeno: Osteomielitis se redko pojavi po tej poti iz žarišča okužbe, ki je daleč od kosti, na primer v mehurju, pljučih ali koži, pogostejši pri mladičih, mlajših od enega leta, in pri samcih velikih pasem. Pri novorojenem kužku nastane septikemija iz žarišča popkovne okužbe, ki bakterijam omogoči vstop skozi arterije, ki oskrbujejo dolge kosti, ter se ujamejo v arterije in kapilare metafize kosti (vmesni del kosti).) na ravni epifizne plošče (ali rastne plošče), kar povzroča trombe z izgubo oskrbe s krvjo in nekrozo, migracijo levkocitov (belih celic imunskega sistema) in tvorbo gnoja v kosti. Osteomielitis po tej poti se lahko usmeri na najbližji sklep, kar povzroči septični artritis (okužbo sklepa), ki ga je treba nujno zdraviti. Glavne prizadete kosti so stegnenica, nadlahtnica in vretenca (diskospondilitis). To obliko običajno povzroča Staphylococcus aureus, lahko pa tudi E. coli, Proteus spp. in Streptococcus spp. Redko lahko diskospondilitis povzroči brucela, kar poveča sum, če pes vzdržuje stik s prežvekovalci ali je gojen.
- Posttravmatski: zaradi zunanjih poškodb, kot so ugrizi drugih živali, odprti zlomi, strelne ali vbodne rane.
- Stik tkiva: na primer, ko je okužba v pasjih ustih in se razširi na zobe ter povzroči zobni osteomielitis ali okužbe kože, kot je kronična globoka pioderma ali vnetje srednjega ušesa.
- Iatrogeno: zaradi kontaminacije zaradi travmatološke operacije, ker ko je račun kirurško pritrjen, so vsadki, nameščeni v prizadete kosti, žarišče za bakterijsko kolonizacijo, če asepsa ni bila stroga, pa tudi če je bila odprta travma operirana, kjer so mikrobi že prodrli v tkiva.
Simptomi osteomielitisa pri psih
Pri osteomielitisu se kost sprva odzove tako, da se vname, okoliška mehka tkiva pa bodo vroča, rdeča, otekla in boleča. Glede na potek in izvor je lahko akutna s sistemskimi znaki ali kronična brez hematoloških sprememb:
Akutni osteomielitis pri psih
Ta pojav je najpogostejši, kjer se pojavijo naslednji klinični znaki:
- Vročina.
- Anoreksija.
- Izguba teže.
- Povečanje srčne frekvence.
- Povečano število belih krvnih celic (predvsem nevtrofilcev).
- Bolečina in otekanje kosti zaradi gnojne okužbe.
- Edem tkiv v bližini poškodbe z bolečino pri palpaciji in premikanju prizadetega uda.
- Zastoj krvnih žil.
- Tromboza (strdki) v majhnih žilah.
Kronični osteomielitis pri psih
Ta klinična oblika ima daljši potek s kliničnimi znaki, kot so:
- Izločanje skozi fistule na mestu poškodbe.
- Šepanje.
- Mišična atrofija.
- Povečanje bližnjih bezgavk.
- Nastanek kostnega sekvestrata (segment mrtve kosti, ki je ločen od žive kosti z granulacijskim tkivom).
- Kostno tkivo s trdovratno okužbo.
Diagnoza osteomielitisa pri psih
Diagnozo te bolezni postavimo predvsem z radiografijo, vendar pacientova anamneza ter pregled področja in njegova analiza kažejo na okužbo kosti. Torej bo diagnoza, ki jo bo postavil vaš veterinar, klinična in radiološka:
Klinična diagnoza
Temelji na naslednjem:
- Zdravstvena zgodovina: prejšnji zlomi, ugrizi, tujki, nesreče…
- Fizični pregled: odkrijte otekle predele v zobeh, dolgih kosteh, hrbtenici, kar kaže na možno okužbo kosti, pa tudi vročino, letargijo, šibkost in anoreksija.
- Krvni test: za iskanje sprememb, ki kažejo na infekcijski proces, kot je levkocitoza (povečano število belih krvničk).
- Analiza gnojnega eksudata: s kulturo in antibiogramom ugotovimo, kateri je povzročitelj in kateri antibiotik je občutljiv za načrtovanje zdravljenja.
Radiološka diagnoza
Rentgen je najlažja in najcenejša slikovna tehnika za diagnosticiranje te bolezni. Da pa so spremembe kosti vidne na rentgenskem slikanju, je moralo priti do 30-50 % zmanjšanja kostne gostote, kar se zgodi med 10 in 21 dnevi od začetka poškodbe (5 do 10 dni pri mladičih). Najprej so prizadete bližnje mišice in mehka tkiva. Na rentgenskem posnetku so vidne naslednje spremembe:
- Liza kosti (uničenje kosti zaradi okužbe).
- Periostalna proliferacija (tvorba nove kosti).
- Sekvestracija kost.
- Resorpcija kosti (dekalcifikacija kosti).
Zdravljenje pasjega osteomielitisa
Zdravljenje osteomielitisa pri psih temelji na kirurškem zdravljenju v akutnih in kroničnih primerih ter na zdravljenju z antibiotiki ali protiglivičnimi zdravili, odvisno od vzroka, ki ga povzroča.
Kirurško zdravljenje akutnega osteomielitisa
Nalezljivo žarišče je treba očistiti tako, da odstranimo odmrlo, poškodovano in okuženo tkivo ter ga izdatno speremo. Če je bila težava v tem, da se je zaradi vsadka inficiral, ga je treba odstraniti in zlom stabilizirati z zunanjimi fiksatorji, ki ne prečkajo žarišča okužbe kosti.
Kirurško zdravljenje kroničnega osteomielitisa
Cilj je odstraniti kostne sekvestracije, obdelati območje in opraviti temeljito pranje, da odstranite vso umazanijo. Če gre za nekonsolidiran zlom in so vsadki nedotaknjeni, jih je treba pustiti, vendar pogosto spremljati z rentgenskimi žarki področja in odstraniti, ko je poškodba konsolidirana. Amputacija prizadetega uda se priporoča le v najhujših primerih.
Antibiotiki za pse z osteomielitisom
Antibioterapija je obvezna terapija pri pasjem osteomielitisu bakterijskega izvora. Izbrani antibiotik bo tisti, ki ga navaja antibiogram, vendar kot splošno pravilo za bakterije, kot so Staphylococcus, Streptococcus, Enterococcus, Actinomyces ali Mycoplasmas, antibiotiki, kot so npr. amoksicilin sta običajno uporabna -klavulanat ali ampicilin. Nasprotno pa imajo pri bakterijah, kot so Pseudomonas spp., Serratia spp., E. coli, Salmonella spp., Brucella in Proteus spp., večji učinek ciprofloksacin ali cefalosporini tretje generacije.
Antibiotik, ki ga navaja antibiogram, se običajno aplicira punkcijsko v prvem tednu, nato pa ga bo vaš pes jemal oralno 4 ali 5 tednov več v akutnih primerih; v kroničnih primerih lahko traja do šest mesecev.
Če ima vaš pes težave z jemanjem zdravil, vam svetujemo, da preberete ta drugi članek o Trikih za dajanje tablet psom.
Prognoza osteomielitisa pri psih
Odvisno bo od vzroka, ki ga je povzročil, resnosti, če je bil posledica zloma, ki ga je bilo treba operirati z vstavitvijo vsadka za njegovo stabilizacijo in individualnega odziva vsakega psa. Najboljše, kar lahko storite, da vaš pes čim prej okreva, je, da ga hranite na mirnem mestu, stran od stresa, konfliktov z ljudmi ali drugimi živalmi., biti pravilno hranjen in hidriran ter upoštevati smernice za zdravljenje, ki jih navede veterinarski center.
