MORA Želva - značilnosti, prehranjevanje in stanje ohranjenosti (s fotografijami)

Kazalo:

MORA Želva - značilnosti, prehranjevanje in stanje ohranjenosti (s fotografijami)
MORA Želva - značilnosti, prehranjevanje in stanje ohranjenosti (s fotografijami)
Anonim
Črnohrbta želva fetchpriority=visoka
Črnohrbta želva fetchpriority=visoka

Znotraj testudinov najdemo ostrostegno želvo (Testudo graeca) iz rodu testudo. Ta rod si deli s 7 drugimi želvami, kar pomeni skupno 8, med katerimi so nekatere, kot sta ruska želva ali sredozemska želva. Nekaj, kar opredeljuje želve na splošno, je njihova sposobnost, da živijo več kot stoletje in z relativno lahkoto dosežejo sto let. Ali želite izvedeti vse podrobnosti o tej pasmi želve, ki je razširjena na do 3 različnih celinah? No, berite naprej, če želite izvedeti o značilnostih, prehrani in stanju ohranjenosti ostrostegne želve

Značilnosti ostrostegne želve

Ostrostegne želve ali Testudo graeca so srednje velike želve, kar je težko ugotoviti zaradi velike variabilnosti velikosti in teža med kopijami. Ta razmerja so v osnovi odvisna od okoljskih razmer, v katerih se razvija življenje vsakega posameznika. Poleg tega je neposredno odvisno od kakovosti in količine razpoložljive hrane.

Na ta način najdemo primerke ostrostegne želve v obsegu 500-600 gramov, ta velikost je najpogostejša na Iberskem polotoku. Medtem ko je v Bolgariji običajno, da te želve dosežejo 10-krat večje velikosti, so našli primere ostrostegnih želv, ki tehtajo več kot 7 kilogramov Oznaka je glede na spolni dimorfizem, pri čemer so samice znatno večje od samcev.

Oklep ostrostegnih želv je oblikovan konveksen, rumenkast in olivno zelen, včasih nekoliko temnejši in sega do črne barve. Sestavljena je iz črno obrobljenih plošč, ki imajo včasih tudi osrednjo konico te barve. Nekaj posebnega pri pasmi je to, da imajo suprakavdalno ploščo na dorzalnem delu oklepa, ki za razliko od drugih pasem ni deljena.

Glava je rumena s črnimi pikami, ki se pri vsaki želvi razlikujejo po velikosti in obliki. Njihove oči so podobne očem žab in krastač, saj so še posebej izbuljene in črne barve.

Habitat ostrostegne želve

Ostrostegna želva naseljuje več kot 3 celine, to so: Evropa, Azija in Afrika V Afriki jo najdemo v državah severne obale, kot sta Alžirija ali Maroko, medtem ko v Aziji to počne predvsem v Iranu, Siriji in Izraelu. Na evropski celini najdemo ostrostegne želve v Grčiji, Italiji, Turčiji ter v različnih sredozemskih in črnomorskih državah.

V Španiji so samo 3 zabeležene populacije te želve in so registrirane, saj kot bomo videli kasneje, je to vrsta ki mu grozi izumrtje. Te populacije so:

  • Doñana
  • Regija Murcia in Almería
  • Calviá

Na splošno je za življenjski prostor ostrostegne želve značilen sredozemski ekosistem z goščavi in grmovjem, malo padavin in visokimi temperaturami. To je sušno ali vsaj polsušno okolje.

Razmnoževanje ostrostegne želve

Ostrostegne želve dosežejo spolno zrelost, ko so 8-10 let, samci dozorijo prej. Od te starosti se med majem in junijem proizvedejo 3-4 sklopke. Te sklopke so narejene v luknjah, ki so jih samice predhodno izkopale.

Tako kot pri drugih želvah, kot je sredozemska želva, spol mladičev v veliki meri določajo okoljske razmere. Višji odstotek samic se pojavi, ko temperature presežejo 31,5 stopinj, pod tem pa prevladujejo samci. Če je temperatura izven območja 26 do 33 stopinj,verjetno zarodki ne bodo rojeni ali pa se bodo rodili z malformacijami in resnimi težavami, ki otežujejo oz. preprečuje pravilen razvoj.

Hrana ostrostegne želve

Ostrostegne želve so v glavnem rastlinojede, saj njihova prehrana temelji na uživanju hrane iz rastlinskega izvora Prehranjujejo se namreč z divjimi rastlinami v svojem okolju, zato se njihova prehrana razlikuje glede na regijo in obstoječo vegetacijo. Nekatere rastline, ki jih običajno uživajo pogosteje, so badelj, regrat, lucerna ali rožmarin.

Samo v zelo posebnih primerih lahko ostrostegno želvo opazimo med uživanjem hrane, ki ni rastlinskega izvora, kot so žuželke ali celo majhne mrtve živali ali mrhovina. To je pogostejše pri samicah, samec pa redkokdaj.

Tako kot druge želve, na primer sredozemska želva, ostrostegna želva prezimuje. To jim pomaga preživeti ostro zimo, v kateri ne bi imeli toliko sredstev za prehrano. Za prezimovanje si te želve pripravijo približno 20 centimetrov globoko luknjo, takšno luknjo uporabljajo tudi za ubežanje pred prekomerno vročino.

Stanje ohranjenosti ostrostegne želve

Trenutno je ostrostegna želva v resni nevarnosti izumrtja Eden od vzrokov je v navadi, da jih lovijo po vrsti da bi jih imeli kot hišnega ljubljenčka. To plenjenje je bilo tako nenadzorovano in pretirano, da so bile prizadete številne populacije ostrostegnih želv, ki so se zmanjšale ali celo popolnoma izginile.

Da bi to ustavili, so morali sprejeti drastične ukrepe. Zato je danes lastništvo ostrostegne želve prepovedano in se lahko zakonsko kaznuje. Tega ne gre jemati kot šalo, saj so kazni lahko celo zapor.

Priporočena: