Ko govorimo o dejanjih ljubezni, je posvojitev eno izmed njih in ne samo za našo vrsto. Včasih je že brez besed, a s pogledom dovolj, da razumemo, kaj čutijo naši psi. Ko gremo v zavetišče za živali in gledamo njihove male obrazke, kdo si upa reči, da ne rečejo "posvoji me"?! Pogled lahko odraža dušo živali in njene potrebe ali občutke.
Na našem spletnem mestu želimo ubesediti nekaj občutkov, za katere mislimo, da jih vidimo v očeh psa, ki želi biti posvojen. Čeprav se pisma zaradi pojavljanja elektronske pošte in socialnih omrežij dandanes skoraj ne uporabljajo, je vsakič, ko jih prejmemo, lepa gesta in nas nasmejijo.
Zato bomo ubesedili, kaj verjamemo, da žival čuti po posvojitvi. Že Mali princ je rekel v svoji knjigi: "Ukroti me in bom najsrečnejše bitje v vesolju". Uživajte v tem čudovitem pismu posvojenega psa njenemu lastniku
Dragi lastnik,
Kako naj pozabimo tisti dan, ko si vstopil v zavetišče in najina pogleda sta se srečala? Če obstaja ljubezen na prvi pogled, mislim, da sva to imela. Tekla sem te pozdravit skupaj s 30 drugimi psi in med laježem, renčanjem in božanjem želela sem, da med vsemi izbereš mene sem te gledala, niti ti name, tvoje oči so bile tako globoke in nežne … Toda kmalu so te drugi prisilili, da umakneš pogled z mene, in postal sem malodušen kot že tolikokrat. Ja, mislili boste, da sem takšna z vsemi, rada se zaljubim in odljubim, znova in znova. Ampak mislim, da sem tokrat v tebi povzročil nekaj, kar se še ni zgodilo. Prišel si me pozdravit pod moje drevo, kamor sem se zatekel vsakič, ko je deževalo ali pa so mi zlomili srce. Medtem ko te je lastnik zavetišča skušal usmeriti k drugim psom, si ti v tišini stopal proti meni, kjer je bila simpatija dokončna. Hotela sem biti zanimiva in ne toliko mahati z repom, sem že ugotovila, da včasih to prestraši bodoče lastnike, pa nisem mogla, ni se nehalo vrteti kot helikopter. Igral si se z mano 1 ali 2 uri, ne spomnim se več, ampak bil sem zelo, zelo vesel.
Vsega dobrega je kmalu konec pravijo, vstal si in šel proti hiški, od koder prihajajo hrana, cepiva in še marsikaj. Spremljal sem te tja, skakal sem in lizal zrak, a si mi ves čas govoril, pomiri se … Pomiri se? Kako sem lahko miren? Sem te že našel. Vzel si malo dlje, kot je bilo pričakovano… Ne vem, če so bile ure, minute, sekunde, zame celo večnost. Vrnil sem se na svoje drevo, kjer sem se včasih skrival, ko sem bil žalosten, toda tokrat z glavo, obrnjeno v drugo smer ki niso bila vrata, skozi katera si izginil. Nisem hotel biti priča, kako greš ven in greš domov brez mene. Odločil sem se spati, da bi pozabil, da ne bi bil priča čarobnemu trenutku, ki se je pravkar zgodil.
Nenadoma sem zaslišal svoje ime, bil je lastnik zavetišča, kaj hoče? Ali ne vidiš, da sem žalosten in da se mi zdaj ne da jesti ali igrati? Ker pa sem ubogljiva, sem se obrnila in tam si ti, čepeč, se mi smehljaš, že si se odločil, da grem s tabo domov.
Prispeli smo domov, naš dom. Bilo me je strah, ničesar nisem vedela, nisem vedela, kako naj se obnašam, zato sem se odločila, da ti sledim, kamorkoli me želiš peljati. Tako sladko si govoril z menoj, da se je bilo težko upreti tvojemu čaru. Pokazal si mi, kje bom spal, kje bom jedel in kje boš ti. Imel sem vse, kar sem potreboval, tudi igrače, da mi ne bi bilo dolgčas, kako si lahko mislil, da mi bo dolgčas? Toliko sem moral odkriti in se naučiti!
Dnevi in meseci so minevali in tvoja naklonjenost je rasla skupaj z mojo. Ne bom se spuščal v razprave o tem, ali imajo živali čustva ali ne, povedal vam bom le, kaj se dogaja meni. Danes ti lahko končno povem, da najpomembnejša stvar v mojem življenju si ti Ne sprehodi, ne hrana, niti tisti srčkan pes, ki živi v stanovanje dol. To si ti, ker ti bom vedno hvaležen, da si med vsemi izbral mene.
Vsak dan mojega življenja je razdeljen na trenutke, ko si z mano, in tiste, ko te ni. Nikoli ne bom pozabil dni, ko si prišel utrujen iz službe in mi z nasmehom rekel: Greva na sprehod? ali Kdo hoče jesti? In jaz, sebična, nisem želela nič od tega, samo da bi bila s tabo, načrt ni bil pomemben.
Zdaj, ko se že nekaj časa počutim slabo in ti spiš zraven mene, sem hotel izkoristiti priložnost in ti to napisati, da boš to nosil s seboj vse življenje. Ne glede na to, kam grem, nikoli te ne morem pozabiti in vedno ti bom hvaležen, ker ti si nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo
Ampak nočem, da ostaneš žalosten, hodiš spet po isti poti, izbereš novo ljubezen in mu daš vse, kar si dal meni, in nikoli te ne more pozabiti. Drugi si zaslužijo lastnika, kakršnega sem imel jaz, najboljšega!
