Rdečerepa siva papiga ali preprosto siva papiga ali afriška papiga, ki prihaja iz Afrike, je neverjetno lepa in inteligentna ptica, s hvalevredno sposobnostjo pomnjenja in izjemno dolgoživostjo, obstoječi primerki, ki so živeti več kot 90 let. V tem članku bomo na naši strani odkrili vse značilnosti sive papige in njeno zgodovino.
Izvor sive papige
Siva papiga je naravno najdena v skoraj vsej Afriki, primerke pa je mogoče videti v različnih državah, na primer v Keniji ali Nigeriji, vendar niso vse sive papige enake, saj je odvisno od regije pogosteje bomo videli eno ali drugo od treh podvrst sive papige, ki obstajajo: nominalno, ki je najpogostejša in tudi najbolj cenjena kot žival družbe, tista kisovega lepila in tista z otokov S. Tomé in Príncipe.
Habitat yaca sestavljajo močvirja mangrov in listnati ekvatorialni gozdovi, vključno z območji, ki mejijo na rečne tokove in močvirja. Trenutno je zaradi uničenja mnogih od teh habitatov rdečerepa siva papiga uvrščena na Seznam ogroženih vrst
Ni dokumentov, ki bi datirali obstoj rdečerepe sive papige iz določenega trenutka v zgodovini, čeprav se ocenjuje, da je obstajala že več kot 4000 let pred, ker je vrsta zelo oddaljenega izvora.
V 14. in 15. stoletju so bile zelo cenjene kot hišne ljubljenčke med evropskimi plemiči, govori se, da je celo angleški kralj Henrik VII imel eno od teh sivih papig kot hišnega ljubljenčka v Hampton Courtu. Zato se domneva, da so v Evropo množično priplule s trgovskimi ladjami, da bi jih kasneje prodali kot eksotične živali.
Značilnosti afriške sive papige
Rdečerepa siva papiga spada v kategorijo srednje papige, s povprečno težo med 350 in 400 gramov , dolžina, merjena od kljuna do konca repa, med 27 in 33 centimetrovSo živali z dolgo pričakovano življenjsko dobo, ki je običajno okoli 50 let v divjini in več kot 60 v ujetništvu
Nadaljevanje značilnosti sive papige predstavlja dve barvi perja, po telesu siva, z različnimi odtenki te barve, medtem ko je rep, kot že ime pove, rdeč. Noge so temno sive, kljun pa vedno črn.
Nekaj nenavadnega je, da ni razločnih telesnih značilnosti med samci in samicami, kar bi imenovali spolni dimorfizem, čeprav nekateri trdijo, da samice imajo svetlejše perje ali da imajo samci nekoliko kvadratasto glavo in nekoliko večji kljun. Resnica je, da je edini način za varen spolni odnos s sivo papigo analiza DNK ali veterinarske tehnike, kot je endoskopija.
Lik sive papige
Afriške sive papige so zelo družabne, saj so v naravi društvene živali, kar pomeni, da živijo v popolnoma hierarhičnih jatah, ki jih lahko sestavlja več sto teh ptic. Omeniti velja, da rdečerepa siva papiga, tako kot njeni sorodniki, vzpostavi trdne in stabilne parne vezi, ki se ohranijo vse življenje, saj je ena najbolj zvestih živali svojemu partnerju.
Če žival živi v ujetništvu, potrebuje veliko predanosti, saj bo zaradi svoje inteligence in občutljivosti zahtevala našo pozornosti, da ostanejo čustveno in fizično zdravi. Poleg tega je siva papiga neverjetno dojemljiva, saj lahko prepozna občutke in razpoloženje svojih skrbnikov. So tudi zelo zgovorni in z malo urjenja se bodo naučili neverjetnega nabora besed in celo celih fraz.
Ni priporočljivo za družine z otroki, saj ima močan kljun in zelo ostre kremplje, ki lahko mladoletnikom povzročijo precej hude škode, če z njimi ne ravnajo pravilno.
Nega rdečerepe sive papige
Ko posvojimo rdečerepo sivo papigo, moramo upoštevati, da bomo morali čim bolje posnemati razmere, v katerih bi živela, če bi bila svobodna v svojem prvotnem habitatu. Zato naj na primer njihova prehrana temelji na rastlinski hrani, sadju, zelenjavi, semenih in zelenjavi Priporočljivo je, da jim zagotovite živila, kot so npr. zelje, solata ali peteršilj, ki naj vam bodo redno na voljo. Druga živila bodo zagotovljena bolj dopolnilno, na primer sadje. Semena pa so temeljna, saj zagotavljajo številne prehranske koristi, vendar moramo paziti, da ne presežejo 10% celotnega vnosa. Vemo, da je hrana ustrezna in zadostna, če ima naša siva papiga bleščeče perje in brez opadanja perja, ki bi kazalo na pomanjkanje vitaminov ali mineralov. Poleg tega moramo vedno pustiti čisto in svežo vodo, s čimer preprečimo dehidracijo. Oglejte si članek "Priporočeno sadje in zelenjava za papige".
Drug temeljni vidik nege sive papige je kletka, v kateri bo živelaBiti mora precejšnjih dimenzij, ki mu omogočajo premikanje in vsebuje napajalnik in krmilnico ter igrače in eno ali več gredi, kjer lahko sedi. Idealno bi bilo, če bi imela odstranljivo ploščo ali pladenj, ki olajša čiščenje in vzdrževanje kletke v optimalnih pogojih za našo papigo. postavimo ga na miren prostor, brez hrupa in drugih živali, vendar z dovolj sončne svetlobe. Seveda bo ključnega pomena, da sivi papigi pustimo ure svobode zunaj kletke, da telovadimo in ostanemo čustveno uravnoteženi. Ptica, ki je stalno zaprta v kletki, ni srečna ptica.
Po drugi strani pa lahko, ker je žival tako inteligentna, porabimo nekaj časa, da jo naučimo besed, trikov itd., kar bo pripomoglo k vezi med živaljo in skrbnikom ter ji omogočilo vadbo njegov um.
Razmnoževanje rdečerepe sive papige
Glede vzreje bomo razlikovali med vzrejo na prostosti in vzrejo v ujetništvu. Ko je siva papiga v naravi, bo najprej naredila v paritvenem obdobju, ki nima točno določenih datumov, ker je določeno z regijo in podnebju, bo poiskati prostor, kjer bo gnezdil, bodisi sam s partnerjem bodisi v skupnosti več parov; To bodo storili v luknjah in votlinah, ki jih najdejo v deblih dreves. Lahko se razmnožuje letno, enkrat ali dvakrat letno ali pa se tisto leto celo ne razmnožuje. Ocenjuje se, da siva papiga doseže spolno zrelost okoli pri 3 letih, nekoliko kasneje v primeru moških. Izležejo od 2 do 5 jajc, valijo pa jih najmanj 27 dni in največ 30. Ko se papige skotijo, ostanejo v gnezdu, dokler ga po 70-80 dneh ne zapustijo v samostojno življenje.
Če želimo, da ima naš domači yaco potomce, moramo najprej zagotovo vedeti njegov spol in mu poiskati partnerja, s katerim se bo družil in se bo verjetno razmnožil, zato je priporočljivo je, da so pred paritvijo dolgo živeli skupaj. Nato poskrbimo, da bo kletka dovolj velika in jim priskrbimo gnezdo, na primer leseno ali plastično škatlo, v katero se ohlapno prilegajo in jo napolnimo z žagovino ali papirnatimi ostružki. Število jajc ter čas inkubacije in zorenja piščancev se glede na vzrejo v naravi ne bodo spremenili.
Ker je siva papiga ogrožena žival, je ni priporočljivo gojiti v ujetništvu in je najbolje, da to nalogo prepustite centrom za obnovo prosto živečih živali in centrom za ohranitev vrst. Prav tako je treba opozoriti, da je komercializacija teh živali v nekaterih državah nezakonita.
Zdravje rdečerepe sive papige
Upoštevati moramo različne vidike, na katere moramo biti pozorni, da ohranimo našega ljubljenčka zdravega in brez bolezni. Eden najpomembnejših dejavnikov bo hranjenje, saj bo ena najpogostejših patologij pri sivih papigah pomanjkanje kalcija v prehrani, kar imenujemo hipokalciemija, kar bi povzročilo mišično oslabelost, tresenje in konvulzije, pa tudi nezmožnost proizvodnje jajc s trdo lupino, kar bi povzročilo zadrževanje jajčec. Poleg tega moramo skrbeti, da je njihova kletka vedno čista, sicer lahko zbolijo za aspergilozo, ki jo povzroča glivica, ki se razmnožuje v nezdravih razmerah.
Zaradi svoje inteligence lahko sivi levi kažejo vedenjske motnje, kot je kljuvanje, ki vključuje kljuvanje in celo puljenje perja, z škodo, ki jo to povzroči. Da bi se jim izognili, je priporočljivo primerno okolje, skrb in naklonjenost, hrana in voda ter primerne igrače ali zabava.
So občutljivi na vlago in mraz in se lahko prehladijo. Če jih želite zdraviti, jih morate prestaviti v toplejši in suh prostor v hiši ter jih odpeljati k veterinarju, ki bo ugotovil, ali potrebujejo farmakološko zdravljenje.
Kot mnoge ptice lahko tudi sive papige zbolijo za ornitozo ali psitakozo, bakterijsko okužbo, ki povzroči okužbe dihal, konjunktivitis, sinusitis ali kihanju je nujna veterinarska oskrba, saj gre tudi za zoonozo, torej se lahko prenaša na ljudi.
Tako kot pri drugih hišnih ljubljenčkih, moramo biti tudi pri sivi papigi pozorni na razglistenjetako notranje kot zunanje, kot tudi cepiva, s katerimi se bomo izognili nevarnim boleznim, kot sta poliomavirus ali Pachecova bolezen.
